| |
Za
Slovensko igralništvo je pomembno stališce, da naj bi vsaka
država imela le tak obseg igralniške ponudbe, kot ga prenese
nacionalni trg.
Evrobilten št. 15, februar 2000
Konec leta 1997 je bila
sprejeta strategija za bolje razvito igralništvo v
Sloveniji. V tem dokumentu je jasno opredeljeno,
da je sodobno igralništvo sestavni del celovite
slovenske turisticne ponudbe. Da bi bila povezanost s turisticnim
gospodarstvom cim mocnejša in da bi to vplivalo na razvoj
igralniške - Casino panoge, strategija predvideva,
da bodo turisticne organizacije postale najmanj 20- odstotni
lastnik sedanjih igralniških družb. V sprejeti strategiji
je opredeljeno tudi zakljuceno število koncesij. Predvidena
je podelitev 14 velikih in 20 malih koncesij. Predlagani sta
tudi prepoved igralnih avtomatov zunaj igralnic in ureditev
za interaktivno elektronsko igralništvo.
Vse koncesije naj bi bile podeljene pred vstopom Slovenije
v EU.
Strategija ne predvideva
vstopa tujega kapitala v igralniško dejavnost, vendar se kljub
temu v osnutku novega krovnega zakona o igrah na sreco navaja
predlog, da bi lahko tuji kapital postal solastnik igralniških
družb. Ne vidim razloga za tako rešitev, saj tudi države EU
varujejo domace lastništvo v igralniških družbah. Ce pa že
želimo omogociti vstop tujemu kapitalu tudi v igralništvo,
potem naj bo to izkljucno prek odprtih koncesij, kjer izbiramo
najboljšega svetovnega ponudnika. Tako bomo dobili, kot na
primer Avstralija, najboljše svetovne igralniške družbe, ki
ne bodo prinesle samo kapitala in "softvera", temvec
bodo skrbele tudi za obisk. V koncesijski pogodbi pa naj bo
definirano, kaj mora koncesionar zgraditi in pispevati za
okolje. Z zakonodajo so zavarovani ekonomski in družbeni interesi
države kot tudi interesi kapitala. Le delno lastništvo bi
bilo bolj v funkciji kontrole poslovanja in razvoja, prodaje
opreme in udeležbe pri dobicku kot pa v funkciji ustvarjanja
turisticnega in igralniškega priliva.
Sprejeta strategija razvoja
igralništva predvideva, da ostane slovensko igralništvo
tudi v prihodnje v cim vecji meri usmerjeno na goste iz drugih
držav. Ta opredelitev izhaja iz tržnih potencialov in doseganja
dolgoletnih makroenkonomskih razvojnih ucinkov. V razvojnem
pogledu spada igralniška panoga pod okrilje Ministrstva za
malo gospodarstvo in turizem, vendar se ministrstvo te vloge
še ne zaveda dovolj. Tako še nimamo meril za izvajanje aktivne
koncesijske politike, nimamo definiranih razvojnih turisticnih
ciljev, ki naj bi jih dosegli z novimi koncesijami, tudi merila
za izbor programov, ki naj bi se financirali iz koncesijske
dajatve, še niso izoblikovana.
Dejavnost, ki prispeva
cetrtino izracunanega turisticnega prometa Slovenije, bi si
zaslužila veliko bolj strokovno podporo na resornem ministrstvu.
Dobro programiran razvoj igralniške dejavnosti ima lahko veliko
pozitivnih razvojnih ucinkov tako v ekonomskem kot socialnem
okolju. Ne dovolj premišljena razvojna igralniška politika
pa lahko hitro povzroci destruktivne ucinke in neverjetno
visoke stroške.
Igralništvo v
EU
Evropsko Casino igralništvo izhaja iz svojih
bogatih tradicij, ki so dosegle svoj vrhunec razvoja v obdobju
"belle epoque". Do zacetka minulega desetletja je
ostalo zvesto tradiciji prirejanja iger na sreco za "nobles
klientielo". V ponudbi iger je prevladovala igralniška
klasika za vešce in bolj imovite igralce. Francija je bila
igralniška velesila. Napoleonov igralniški dekret iz leta
1806 je odlocilno vplival na pravni in programski razvoj ponudbe
Casino iger tudi v preostali Evropi. Ponudba
je bila locirana pretežno v mondenih turisticnih in termalnih
središcih kot dopolnilo osnovne turisticne vsebine kraja.
Pravi simbol tradicionalnega evropskega igralništva je postal
Casino Monte Carlo.
Po drugi svetovni vojni
se je življenje toliko spremenilo, da je to zacelo odlocilno
vplivati tudi na dogajanja v igralništvu tako na strani povpraševanja
kot ponudbe. Interesni krog igralcev se je razširil iz višjih
v srednje sloje, ponudba iger se je cedalje bolj avtomatizirala
in ekranizirala, s tem pa omogocala igranje tudi manj vešci
populaciji. Casino je cedalje bolj postajal igralniško-zabavišcni
spektakel. Zacetek pravega turisticnega igralništva je gradnja
prvega tematskega Casino ja Ceasar Palace
v Las Vegasu pred dobrimi dvajsetimi leti. Ti premiki so bili
izraziti predvsem v ZDA. Evropa je vse do devetdesetih let
ostala zvesta svoji tradicionalni ponudbi, zato je izgubljala
igralce. Uvajanju avtomatov so odlocno nasprotovali igralniški
sindikati. Predvsem francoski Casino ji so
veliko izgubili. Ekonomsko so si opomogli šele v 90. letih,
ko je država dovolila uvedbo igralnih avtomatov samo v Casino
jih in za deset odstotkov znižala igralniške davke.
Družba HIT Casinos
v Novi Gorici je najbrž kot prva v Evropi že leta 1986 uspešno
uveljavila evropskemu okusu prilagojen ameriški stil igralniške
ponudbe za široke sloje igralcev. Po nekaj letih ji je sledila
Avstrija s Casino - jem v Vrbi (Velden),
Francija z Biaritzom in Deauvillom, kasneje pa še Nizozemska.
Glede na tradicijo in
kulturo okolja vodijo evropske države razlicno Casino
politiko. Ponekod so Casino - ji
v funkciji fiskalne in denarne politike, v vecini držav pa
v funkciji turisticne razvojne politike. Na tem podrocju ni
enovitega pristopa. Celo v isti državi imajo posamezne dežele
avtonomno pravico do urejanja te problemtike, kot na primer
v Nemciji. Zaradi razlicnih izhodišc in ciljev spadajo Casino
igre kot dejavnost pod okrilje razlicnih ministrstev,
od notranjega in turisticnega do kulturnega. Tudi lastniška
struktura kapitala je zelo razlicna. V Italiji poznamo samo
obcinske Casino je, v Franciji so igralnice
pretežno last družb, ki se ukvarjajo s hotelirstvom, medtem
ko v Avstriji pripada pretežni lastniški delež bancništvu.
Glede na poslanstvo, ki ga imajo Casino -
ji v posameznih družbenih okoljih, so tudi davcne obremenitve
zelo razlicne.
Evropska Casino
politika je predvsem zaradi mocnega vpliva protestanstva
na splošno bolj konservativna kot ameriška. Tako kot povsod
po svetu spada pravica prirejanja za igre na sreco
pod državni monopol. Obseg ponudbe in število lokacij ureja
koncesijska politika. Glede na razlicne cilje se monopol in
dobicek usmerjata na razlicna podrocja. Najveckrat so dajatve
namenjene pospeševanju razvoja turizma kot tudi vzdrževanju
kulturne dedišcine.
Sodobni trendi
za Evropsko igralništvo
Po letu 1990 se tudi evropska igralniška ponudba cedalje bolj
"amerikanizira". Cedalje bolj je prilagojena turisticni
igralniški porabi. Sledi trendu oblikovanja ponudbe, ki bi
ga lahko oznacili kot koncentracijo doživetij na enoto casa,
prostora in denarja. Sodobno oblikovana igralniška zabavišcna
ponudba skuša zadostiti vsem štirim osnovnim elementom igre:
tekmovalnosti, nakljucju, showu in adrenalinu. Struktura igralniškega
produkta postaja cedalje bolj kompleksna in igra je le del
tega doživetja. Tradiconalna klasika ni vec tržno zanimiva.
Prihajajo novi ponudniki. Švica, kjer igralniška ponudba skoraj
ni bila dovoljena, je lani sprejela igralniški zakon, ki dovoljuje
gradnjo velikih igralniških središc. V svoji strategiji si
je zastavila cilj, da v kratkem postane najmocnejša evropska
igralniška velesila. Za vzor si je vzela Kanado, ki se je
v sedmih letih obstoja komercialnega igralništva prebila v
vrh svetovnih ponudnikov.
Velika konkurenca kazinojskemu
igralništvu so nove loterijske igre. S svojim sistemom loterijskih
terminalov in hitrimi sreckami, prireditvami bingo cedalje
bolj vstopajo na podrocje kazinojskih prirediteljev. Svoje
podrocje predstavljajo mega loterije z mega dobitki. Ideja
o organizaciji vseevropske loterije povzroca strah v nacionalnih
loterijah, saj bi te v trenutku postale neprivlacne. Tudi
izjemen in nenadzorovan razvoj elektronskega igralništva,
ki omogoca dostop do iger na sreco prek domacega racunalnika,
bo nedvomno odlocilno vplival na obisk kazinojev. Ceprav veliko
nacrtovalcev verjame, da evforicnega ozracja v igralnicah
tudi najsodobnejši racunalniški medij ne more zamenjati, nihce
ne zmore predvideti, kako se bo na to ponudbo odzvala sodobna
racunalniška generacija, ki ji je internetna komunikacija
blizu ne samo v sistemskem, temvec tudi v custvenem pogledu.
Nic vec ne bo tako, kot je bilo - tudi v igralništvu.
GREF in EU igralniška
zakonodaja
Medtem ko se zakonodaja evropskih držav na vseh podrocjih
pospešeno usklajuje, ostaja za zdaj podrocje iger na sreco
skoraj v celoti v domeni posameznih držav. Razlicna kultura,
razlicen odnos do kazinojskih iger na sreco, kot tudi razlicni
sistemi urejanja tega podrocja, predvsem pa razlicni interesi
so privedli do pocasnega pristopa k prilagajanju in poenotenju.
Edino evropsko telo, ki se ukvarja s to problematiko, je GREF
(Gaming Regulatory European Forum). Njegova naloga je vzpostaviti
skupne elemente evropske zakonodaje iger na sreco. Clanstvo
ni obvezno. Avstrija kot clanica EU ne želi biti clanica GREF.
Ne ustreza ji, da bi ji kdo nadziral igralniško politiko.
Slovenija pa kot clanica že zdaj aktivno sodeluje v tem telesu.
Sklepi in usmeritve, ki jih sprejema forum, imajo za zdaj
obliko priporocil.
Kot kaže, se bo skupna
politika za igre na sreco v EU
usmerjala v:
nadzor denarja, prometa
in preprecevanje kriminala
zašcito igralcev
omejevanje obsega usmerjenosti ponudbe in dolocanja lokacij
preprecevanje zasvojenosti
izmenjavo informacij in kooperacijo
Države pa bodo najbrž samostojno urejale naslednja podrocja:
obseg igralniške ponudbe
vlogo promocije
koncesijsko politiko
dolocanje višine vložkov in dobitkov
višino davcnih obremenitev
Za Slovenijo je pomembno stališce, da naj bi vsaka država
imela le tak obseg igralniške ponudbe, kot ga prenese nacionalni
trg. Igralništvo naj ne bi bilo usmerjeno
na goste iz sosednjih držav, zato pa je predvidena tudi možnost
zakonskega urejanja promocije in dovoljevanje novih lokacij.
Tržni potencial namrec ima zgornjo mejo in prevelika poraba
za igre na sreco bi z zmanjševanjem prihrankov
in porabo na neproduktivnem podrocju slabo vplivala na gospodarski
razvoj.
Konkurenca slovenski
igralniški ponudbi
Slovensko igralništvo je v zacetku 90. let
postalo po vsebini in obsegu dovolj mocan konkurent zahodni
in severni konkurenci. Nic cudnega torej, da je Casino
Avstrija leta 1991 poslal slovenski vladi predlog
za nakup slovenskega igralništva oziroma za vstop na slovenski
igralniški trg. Podobno je ta družba vstopila na srednje-
in vzhodnoevropske trge. Zaradi mocne reakcije domacih igralniških
družb ta poskus ni uspel, so se pa neposredno zatem zacele
razvojne travme za slovensko igralništvo.
Neposredno korist od razvojnega moratorija in preprecitve
slovenskim Casino družbam, da vstopijo na
trge srednjeevropskih držav, je imela konkurenca. Država in
slovenski turizem sta veliko izgubila. Po analizi strategije
slovenskega igralništva je nedosežen obseg igralniškega priliva
ocenjen na milijardo mark. Še težji od te izgube pa je zamujen
ciklus razvoja.
Tudi v prihodnje lahko
pricakujemo razlicne oblike vplivanja konkurence na razvoj
te dejavnosti pri nas. Predsvem zato, ker zajema goste na
istem trgu. Naša konkurenca ima prednost, saj so ji gostje
lokacijsko bliže in zato prodajni kanali cenejši. Ker naša
igralniška industrija pridobiva 95 odstotkov gostov na tujih
trgih, ki so za našo konkurenco domaci trgi, je celoten splet
marketinških storitev naših Casino -jev bistveno
dražji. Za vzdrževanje konkurencnosti bi potrebovali razvojno
usmerjeno fiskalno politiko. Tak pristop je v strategiji tudi
predviden, v resnici pa je ravno narobe. Tudi po vstopu Slovenije
v EU lahko pricakujemo "prefinjeno vecnivojsko"
konkurencno tekmo. Upamo, da bo slovenska "ne dovolj
izkušena" dnevna politika znala zavarovati razvojne interese
domace igralniške ponudbe. Da bi slovensko igralništvo
ostalo konkurencno tujemu, potrebuje možnosti za razvojne
naložbe. To bo mogoce samo ob primerni davcni obremenitvi.
Obstojeca progresivna koncesijska lestvica ni stimulativna.
Casino Avstrija kot naš neposredni konkurent
ima na domacem trgu približno 30 odstotkov nižje obremenitve
kot igralnice HIT, ki je najvecja igralniška
družba v Sloveniji. Socasno ima tudi veliko financno in politicno
podporo za širitev po svetu, zato je Casino Avstrija
lahko pristal med najvecjimi in po svetu najbolj razširjenimi
prireditelji za igre na sreco.
Tudi v Italiji, kjer
delujejo štirje Casino -ji, je že cutiti
povecan obseg igralniške ponudbe. Ce zanemarimo uvedbo gostinskih
igralniških avtomatov pred dvema letoma in izjemno razvejeno
ponudbo loterij, je nova "nadomestna" beneška
igralnica, Casino v Mestrah že pripravila pravi
šok. V igralnicah ob slovenski zahodni meji sta se obisk in
poraba zmanjšala za 30 odstotkov. Predvsem prihaja do izpada
obcasnih gostov. Tem se ne ljubi porabiti prevec casa za vožnjo
in izgubljati potrpljenja v vrstah na meji. Tudi pocenitev
bencina v Italiji je dosegla svoj namen. Sosedje se mocno
trudijo zadržati svoje goste doma. Z razlicnimi ukrepi, ki
jim naša ekonomska politika ni dorasla, jim to tudi uspeva.
V kratkem lahko tudi pricakujemo nov Casino
v Furlaniji-Julijski krajini.
Naš odgovor na cedalje
mocnejšo konkurenco bo oblikovanje takega sklopa igralniško-zabavišcne
ponudbe, ki bo privlacna za cim širši krog gostov in jim bo
omogocala tudi vecdnevno bivanje. Dolgorocneje se ne moremo
opirati samo na krog z oddaljenostjo do dveh ur vožnje, kot
smo se doslej. Pripravljenost za dnevno prevažanje do doživetij
usiha. Zdaj lahko govorimo o casovnem terminu nekaj vec kot
ure. Novi Casino centri bodo morali biti
tako privlacni, da se bo ljudem splacalo priti od dlje in
za vec casa. Tako zasnovani centri bodo omogocali porabo za
razlicne storitve in s tem bo turisticni multiplikator razvoja
prišel v celoti do izraza. Programsko je slovenska igralniška
industrija sposobna izvesti ta kakovostni in kolicinski preskok
v ponudbi. Potrebuje pa podporo ekonomske in fiskalne politike.
mag. Dušan Luin,
igralnice HIT Nova Gorica |
|
